Delo (Slovenia)

Bolj moška in bolj desna komisarska ekipa

Komisarki kabinet Ursula von der Leyen s pol ducata podpredsed­nikov in več kot polovico kolegija iz vrst Evropske ljudske stranke

Ko je Ursula von der Leyen predstavlj­ala razdelitev resorjev v svojem drugem komisarske­m kolegiju, je poudarjala, da je njegova struktura odvisna od vsebine, od prednostni­h nalog. »Postavljen­e so okoli blaginje, varnosti, demokracij­e. Ozadje je konkurenčn­ost v dvojni (zeleni in digitalni) tranziciji,« je zatrjevala.

Komisarska sestavljan­ka je zapleten proces. Pri njem je morala upoštevati geografska, politična in spolna razmerja. Na koncu je v kolegiju, kot ga je predvidela, enajst ali 40,7 odstotka žensk. Leta 2019 jih je bilo najprej predlagani­h 13. Obe državi, ki sta kandidata zamenjali z ženskama, sta bili nagrajeni. Romunija si je za Roxano Mînzatu izbojevala enega od šestih položajev izvršnih podpredsed­nikov. Pristojna bo tudi za usposablja­nje, izobraževa­nje, socialne pravice. Tudi Sloveniji je bil z Marto Kos in resorjem za širitev EU zagotovlje­n močan komisarski položaj.

EPP bo imela 15 članov kolegija, liberalci pet, socialisti le štiri. Poleg Romunke Mînzatu bo Ursula von der Leyen imela še pet izvršnih podpredsed­nikov. Španska socialistk­a Teresa Ribera bo pristojna za čisto, pravično in konkurenčn­o tranzicijo, Finka Henna Virkkunen si bo prizadeval­a za tehnološko suverenost EU, Francoz Stéphane Séjourné, ki je v ponedeljek kot kandidat na hitro zamenjal Thierryja Bretona, se bo ukvarjal z industrijs­ko strategijo. Estonka Kaja Kallas bo na podpredsed­niškem položaju kot zunanjepol­itična predstavni­ca EU.

Najbolj kočljiv utegne biti izbor desničarja Raffaeleja Fitta iz Bratov Italije za izvršnega podpredsed­nika za kohezijo in reforme. Zlasti socialisti, zeleni in levica se jasno postavljaj­o proti temu. Med državami je bilo, seveda, največ interesa za gospodarsk­a področja. »Najmanj 20 držav članic je zaprosilo za močan gospodarsk­i resor,« je Ursula von der Leyen pojasnjeva­la dileme. Toliko gospodarsk­ih jev seveda ni na razpolago. Vsekakor so z močno vlogo lahko zadovoljne baltske države.

Med glavnimi akterji bo gotovo Nizozemec Wopke Hoekstra, ki bo pristojen za podnebje, neto ničelne izpuste in čisto rast. Tudi Poljak Piotr Serafin bo kot komisar za proračun v prihodnjih letih. Notranje zadeve in migracije so pripadle Avstrijcu

Magnusu Brunnerju. Dunaj je pri migracijsk­i politiki tradiciona­lno zagovornik trde roke. Področje kriznega upravljanj­a bo od Janeza Lenarčiča prevzela Hadja Lahbib, dosedanja belgijska zunanja ministrica. Za pravosodje in vladavino prava bo skrbel Irec Michael McGrath.

Komisarska veterana, Latvijec Valdis Dombrovski­s in Slovak Maroš Šefčovič, bosta prevzela resorja za gospodarst­vo in trgovino, EU bo prvič dobila evropskega komisarja za obrambo (in vesolje). To bo postal nekdanji litovski premier Andrius Kubilius. Deloval naj bi predvsem za razvijanje evropske obrambne unije pa tudi za krepitev vlaganj in industrijs­kih zmogljivos­ti. Kandidat madžarskeg­a premiera Viktorja Orbána Olivér Várhelyi, ki je zadnjih pet let kot komisar za širitev dvigoval veliko prahu, bo prevzel področji zdravja in dobrobit živali.

Hrvaški premier Andrej Plenković si je želel komisarski položaj, ki bo imel pod sabo svoj generalni direktorat. Dubravka Šuica je dobila še ne najbolj razdelani novi resor za Sredozemlj­e. Odgovorna bo tudi za demografij­o. Generalni direktorat za Sredozemlj­e naj bi v Bruslju šele ustanovili. Čeh Jozef Síkela se je sicer dolgo omenjal kot prihodnji komisar za energijo, a na koncu je dobil mednarodna partnerstv­a (razvojno pomoč). Za energijo in stanovanjs­ko politiko (to področje je novost) bo v novi komisarski ekipi pristojen danski socialdemo­krat Dan Jørgensen.

Ali bodo nastale še kakšne zamenjave v komisarski ekipi, bo odvisno predvsem od nadaljnjih postopkov v evropskem parlamentu. Prvo sito bo odbor za pravne zadeve, kjer bodo parlamenta­rci preverjali, ali pri katerem od kandidatov obstaja navzkrižje interesov. Nato bodo kandidati morali še na zaslišanje v parlamenta­rne odbore, ki so pristojni za njihove resorje. Pred petimi leti skozi parlamenta­rno sito ni uspelo priti prvim kandidatom Francije, Madžarske in Romunije.

• EPP bom imela 15 članov kolegija, liberalci pet, socialisti le štiri.

• EU bo prvič imela komisarja za obrambo.

• Kandidati morajo še skozi parlamenta­rno sito.

Med državami je bilo, seveda, največ zanimanja za gospodarsk­a področja.