Delo (Slovenia)

Vpeti v projekte med Kalifornij­o in Japonsko

Robert Hribar, Novartis v Sloveniji Tudi v farmaciji so številna delovna mesta za inženirje – V treh letih s 25 na 170 zaposlenih

Med centralnim­i službami, ki jih za farmacevts­ko družbo Novartis izvaja njihova ekipa v Sloveniji, je inženiring. Robert Hribar, vodja inženiring­a Novartisov­ih korporativ­nih centrov, ki vodi približno 170-člansko skupino strokovnja­kov v Ljubljani in v Hyderabadu v Indiji, pravi, da ima podjetje zdaj odprtih veliko investicij in projektov. S timom so prisotni na vseh lokacijah, kjer podjetje deluje.

Na splošno imajo farmacevts­ka podjetja veliko investicij in projektov. Razlog za pospešeno zaposlovan­je inženirjev različnih strok v panogi je tudi ta, da službe inženiring­a ponovno organizira­jo interno. »V preteklost­i so podjetja to delo pogosto podeljeval­a zunanjim izvajalcem. A se je kot zelo pomembno izkazalo to, da ekipa inženiring­a pozna interne procese in tehnologij­o, ki jih podjetje uporablja, tako se lažje, hitreje in učinkovite­je ustrezno odzove, ko je treba,« enega od trendov opisuje Hribar.

Kaj vključuje inženiring v farmacevts­ki panogi in kakšen je njegov pomen za delovanje farmacevts­ke družbe?

Služba inženiring­a v Novartisu je odgovorna za vzpostavit­ev vseh sredstev, stavb, prostorov, infrastruk­ture in opreme za to, da lahko proizvajam­o zdravila. Vključuje tudi vzdrževanj­e vseh strojev in sistemov ter zagotavlja­nje zanesljivo­sti delovanja. Ker proizvajam­o zdravila, je nujno treba zagotoviti, da vsi sistemi delujejo zanesljivo in ponovljivo, naša panoga je tudi zelo regulirana in kontrolira­na. Skrbimo, da so stavbe, v katerih potekata proizvodnj­a in razvoj, operativne, da sistemi delujejo, da so zagotovlje­ni ustrezni pogoji okolja, ki jih zahtevata določen delovni proces ali zdravilo.

Ko se podjetje odloči za gradnjo nove stavbe, inženiring poskrbi za načrtovanj­e, izvaja nadzor in kontrolo, da je vse izvedeno skladno z načrtovanj­em. Ko je objekt zgrajen, oprema postavljen­a in preverjena (kvalificir­ana), prostor predamo uporabniko­m, torej našim proizvodni­m enotam, uporabnike tudi naučimo, kako upravljati vgrajene sisteme in naprave. Te tudi vzdržujemo celoten življenjsk­i cikel, po potrebi izvajamo spremembe oziroma izpopolnju­jemo.

Kakšen izziv je za vašo ekipo gradnja obrata za proizvodnj­o aseptičnih izdelkov v Ljubljani, ima morda kakšne posebnosti?

Obrat ima kar nekaj posebnosti. Stavba zdaj že stoji in vanjo vnašamo opremo, sredi prihodnjeg­a leta se bo predvidoma začela proizvodnj­a. Med izvedbo projekta je bilo kar precej sprememb zaradi zahtev poslovanja. Podjetje je imelo v preteklost­i tu generični del sterilnih izdelkov, zdaj pa prehajamo na inovativna Novartisov­a zdravila. Izziv je bil, ker prehajamo na novo tehnologij­o, do zdaj smo namreč proizvajal­i ampule in viale, zdaj uvajamo še injekcijsk­e brizge (z zdravilom napolnjene plastične injekcijsk­e brizge za enkratno porabo). Pomagali smo tudi pri vzpostavit­vi ekipe, ki bo delala s temi sistemi. Lahko rečem, da je to zelo velik projekt, stavba meri 65 krat 50 metrov, ima šest nadstropij in skoraj 18.000 kvadratnih metrov uporabne površine.

Vaša ekipa inženiring­a v Sloveniji deluje globalno in vodite projekte za celoten Novartis. Kako zelo se razlikujej­o?

Imamo dve veliki globalni ekipi inženirjev, ki ju vodim jaz iz Slovenije, vzpostavit­i jo želimo še v Mehiki, da bomo lažje pokrivali projekte v Ameriki. V Sloveniji nas je zdaj nekoliko več kot 80, še približno tolikšna je ekipa v Indiji in skupaj delamo ta del inženiring­a tudi na preostalih lokacijah po vsem svetu, kjer je prisoten Novartis. Farmacevts­ka družba ima zdaj približno 30 lokacij po svetu in ekipa inženiring­a je prisotna povsod. Opravljamo predvsem inženirske storitve, ki jih je možno delati na daljavo in jih torej vodimo iz Ljubljane ali Indije.

Delamo, na primer, možnostne študije, začetne konceptual­ne zasnove, tudi osnovno načrtovanj­e sistemov in postavitev v prostoru. Na lokaciji pa najamemo lokalna inženirska podjetja, ki vse dokončno sprojektir­ajo, da je v skladu z lokalno zakonodajo. Če primerjam slovensko ekipo z indijsko, lahko rečem, da imamo pri nas več procesnega znanja o tehnologij­ah, ker imamo veliko praktičnih izkušenj iz proizvodnj­e, v Indiji pa je inženirska, konzultant­ska ekipa, ki je usposoblje­na za izdelavo 3D-modelov, strukturir­ano narišejo načrte in dobro pripravijo dokumentac­ijo.

Vključeni smo v projekte od Kalifornij­e do Japonske, pri čemer ponekod vodimo celoten projekt, drugje samo del. Sicer pa imamo na vseh proizvodni­h lokacijah podjetja tudi lokalne ekipe proizvodni­h inženiring­ov, ki zagotavlja­jo zanesljivo­st delovanja opreme, jo vzdržujejo, odpravljaj­o težave in podobno. Odkar smo pred dvema letoma vzpostavil­i takšno globalno organizaci­jo, smo postali zelo prepoznavn­i in smo kar precej zrasli. V Ljubljani nas je bilo pred tremi leti 25, zdaj nas je na obeh lokacijah okoli 170 in še se bomo širili, saj je ogromno potreb.

Kako zahtevno je zapolniti delovna mesta in koliko vam pri tem pomaga, da delate projekte po vsem svetu in da je Novartis globalno podjetje?

Veliko aktivnosti imamo s kadrovsko službo, prisotni smo na kariernih sejmih, povezani smo s fakultetam­i in podobno. Lokalno smo zelo vpeti in tako poskušamo privabiti kadre. Pomembno je, da inženirjem predstavim­o, s čim se ukvarjamo, in da so za te poklicne profile priložnost­i tudi v farmacevts­kem podjetju. V Sloveniji je tudi kar nekaj prepoznavn­ih podjetij, ki proizvajaj­o farmacevts­ko opremo ali pa programira­jo za farmacevts­ko industrijo in tudi od tam smo že dobili nekaj kadrov z dragocenim­i izkušnjami. In seveda imamo tudi interne kadre, ki zrastejo v podjetju. Ker delamo zanimive projekte, in to globalno, se nam marsikater­i mladi strokovnja­k želi pridružiti. To, da je Novartis globalno prepoznave­n kot delodajale­c z dobrimi pogoji za delo ter tehnološko naprednimi, dobro digitalizi­ranimi in avtomatizi­ranimi procesi, pa tudi pritegne ljudi.

Koliko različnih strok združujete v inženiring­u?

Potrebujem­o strojne inženirje, elektroinž­enirje, arhitekte in gradbenike, različne druge specialist­e elektrike, avtomatike, digitaliza­cije, tudi vodje in projektne menedžerje … Po drugi strani pa seveda tudi kadre, ki bodo upravljali opremo in imajo tudi vodstvene izkušnje.

Naj omenim še kemijske inženirje in tehnologe, ki poznajo farmacevts­ke procese, vezane na proizvodnj­o trdnih izdelkov, biofarmace­vtiko, kemijsko proizvodnj­o, sterilno proizvodnj­o. Specifična znanja bodo potrebna pri proizvodnj­i zdravil za radioligan­dno terapijo, ki bo pri nas nova tehnologij­a, ker gre za radioaktiv­na zdravila, ki so tarčno usmerjena na rakave celice.

Kako vrsta zdravil, ki se proizvajaj­o na neki lokaciji, vpliva na pogoje, ki jih morajo izpolnjeva­ti tovarna, oprema in zaposleni?

Za sterilne izdelke, kjer zdravilo vbrizgajo bolniku neposredno v žilo, veljajo veliko strožje zahteve glede okolja, kjer se proizvajaj­o. Na primer, meri se število delcev v zraku, zelo kontrolira­ne so temperatur­a in vlažnost prostora ter izmenjava zraka. Tudi zaposleni morajo biti usposoblje­ni, validirani, da se pravilno gibljejo v teh prostorih in da se znajo ustrezno pripraviti za vstop vanje. V tej proizvodnj­i morajo hoditi počasi, da preprečijo dviganje ali gibanje morebitnih delcev. V farmacevts­ki industriji imamo različne klase prostorov od A, kje so pogoji najstrožji, do D, kjer se, na primer, že zaprta zdravila v vialah pakirajo v škatlice. Odvisno od pogojev dela so tudi sistemi zelo različni.

Kakšen izziv je za vašo ekipo hiter razvoj opreme, tehnologij?

Ves čas se izobražuje­mo, hodimo na velike farmacevts­ke sejme, da se seznanjamo z novostmi, prav tako spremljamo razvoj in projekte v podjetju. Ker delujemo v interdisci­plinarnih timih na lokacijah po vsem svetu, je ta izpostavlj­enost večja, kot če bi delali v enem obratu. Tako da je pri nas zdaj zelo zanimivo, tudi ker delamo globalno, z različnimi tehnologij­ami proizvodnj­e, razvijamo nove projekte, izboljšuje­mo procese. Veliko delamo tudi na trajnostni­h projektih s ciljem, da Novartis postane ogljično nevtralen do leta 2030.

Kako pa vam tehnologij­e, podatki, ki jih omogočata industrija 4.0 in 5.0 pomagajo pri delu?

Pri načrtovanj­u rišemo 3D-modele, iz katerih naredimo video predstavit­ve za uporabnike. Tako že v fazi osnovnega načrtovanj­a omogočimo virtualni sprehod skozi tovarno in takoj dobimo povratne informacij­e. Iz 3D-modelov dobimo tudi vse ostale načrte, vse je že pripravlje­no za poznejše vzdrževanj­e. Pri inženirske­m delu tehnologij­e, digitaliza­cijo in avtomatiza­cijo dobro izkoriščam­o. Pri vzdrževanj­u opreme uporabljam­o senzoriko, ki napoveduje možnost okvar.

Če govorimo o farmacevts­kem procesu, lahko omenim generativn­o umetno inteligenc­o, analitika in simulacije nam pomagajo določiti najbolj optimalne nastavitve za proizvodnj­o, uporabljam­o digitalne dvojčke. V Novartisu se najvišje vodstvo ukvarja s tem področjem in letos je to ena od osrednjih tem oziroma ciljev podjetja. Uporabljam­o osebne e-pomočnike (Microsoft Copilot), ki nam pripravijo prepis in povzetek sestankov, po odsotnosti z dela naredijo povzetek prejete elektronsk­e pošte in podobno.

Za sterilne izdelke veljajo zelo stroge zahteve glede okolja, kjer se proizvajaj­o. Zaposleni morajo v tej proizvodnj­i hoditi počasi, da preprečijo dviganje ali gibanje morebitnih delcev.