Na tnalu Romuni in Slovaki, pozabili na »poštene« Skandinavce
Bi bilo treba evropsko prvenstvo v nogometu razširiti na 32 reprezentanc, torej na osem več kot doslej? To kampanjo so sprožili v nekaterih resda redkih evropskih medijih, potem ko smo v Nemčiji videli dramatičen iniš bojev za osmino inala in domnevno nenavadno tekmo med Romunijo in Slovaško (1:1), v kateri naj bi šlo za dogovorjen tip dvoboja. Slovaki in Romuni so namreč vedeli, da jim neodločen rezultat zagotavlja napredovanje ne glede na razplet tekme med Belgijo in Ukrajino.
»Potem ko je Uefa razširila euro 2016 na 24 reprezentanc, se je pojavila možnost za temačne razplete tekem na evropskih prvenstvih. Obstaja sum, da je bilo tako tudi med Romuni in Slovaki,« je denimo zapisal urednik nemškega medija Kicker Jörn Petersen. Dodaja, da je kratko potegnila Madžarska, ki je bila tri dni »prepričana« o osmini inala, nato pa sta ji najprej pokvarili načrte Romunija in Slovaška, nato še Gruzija, ki je senzacionalno premagala Portugalsko.
Število 24 najbolj primerno
»Edina rešitev je širitev eura na 32 reprezentanc, da bi imeli osem skupin s po štirimi reprezentancami, iz katerih bi v osmino inala napredovali po dve najboljši iz vsake skupine,« meni Petersen, češ da bi tako zagotovili transparentnost zadnjih kol na šampionatu.
Če bi res prišlo do širitve turnirja, se to ne bi zgodilo prvič. Potem ko so do leta 1976 tekmovale po štiri ekipe, je euro 1980 premogel osem reprezentanc, ta turnir bi že lahko imenovali prvo pravo evropsko prvenstvo. Potem ko je padel berlinski zid, se je pojavilo več novih močnih ekip in logično je bilo, da pride do širitve – euro 1996 je štel 16 ekip, euro 2016 pa 24, kolikor jih poznamo še danes. Ni prišlo do padca v kakovosti turnirja. Navsezadnje so tudi na letošnjem turnirju med presenečenji prav reprezentance iz najmanjših držav – Slovenija, Slovaška in Gruzija. Slovaška je v tekmi z Anglijo zaprla usta tudi novinarju Kickerja, podobno je dolgo uspevalo Gruziji v dvoboju s špansko konjenico. Slovenci so že v rednem delu tekmovanja ustavili tri realno močnejše izbrane vrste Danske, Srbije in Anglije.
Turnirja ni mogoče skrčiti na 16 ekip, kot delno namiguje Petersen – potem bi dobili štiri skupine s po štirimi ekipami –, saj premore Evropa dovolj kakovosti za 24 ekip. Da je ideja o širitvi na 32 ekip zavoljo domnevno večje transparentnosti tekmovanja zagotovo zgrešena, je mogoče hitro dokazati.
Močno je že oddaljeno leto 2003, ko je bila Slovenija blizu druge zaporedne uvrstitve na evropsko prvenstvo v nogometu. Slovenija je imela v dodatnih kvaliikacijah za EP 2004 na Portugalskem na kolenih Hrvaško, potem ko je bilo v Zagrebu 1:1 – ko je še veljalo pravilo golov v gosteh –, na povratni tekmi v Ljubljani 0:0, Slovenci pa so imeli na igrišču enega več. Ermin Šiljak je igral v fantastični formi in bil z 9 goli prvi strelec kvaliikacij (!), toda zaradi naivno prejetega rumenega kartona na Maksmiru – pretekel je celo igrišče, da je sodniku Markusu Merku povedal, kar »mu je šlo« – je bil ob nastop za Bežigradom, posledično je igral v napadu le Zlatko Zahović. Logično, da se Slovencem na koncu ni izšlo (0:1), Dado Pršo je pokopal njihov nastop na šampionatu in selektorsko kariero Bojana Prašnikarja.
Širitev na 32 ekip ni bi nič spremenila
Slovensko-hrvaški dvoboj resda ni bil glavna zgodba dveletnega ciklusa 2003-2004. V tem kontekstu nista bili glavni zgodbi niti krst Cristiana Ronalda na velikih tekmovanjih, niti senzacionalna zmaga Grčije v inalu eura 2004. Treba je izpostaviti tekmo med Švedsko in Dansko, ki se je končala z izidom 2:2 – sodil je prav Markus Merk! –, z edinim rezultatom, ki je jamčil napredovanje v četrtinale obema reprezentancama. Kratko so potegnili Italijani, potem ko so imele vse tri reprezentance po pet točk. Nekateri akterji skandinavskega derbija so pozneje nehote priznali, da sta se ekipi v resnici dogovorili za igro na rezultat 2:2. Pozor, šlo je za »normalen« sistem tekmovanja, ko sta napredovali le prvi ekipi iz vsake skupine, zdaj so na srečo Slovenije napredovale tudi štiri tretjeuvrščene ekipe.
Če odmislimo dejstvo, da pomeni organizacija turnirja z 32 reprezentancami še večji logistični in varnostni zalogaj od turnirja s 24 ekipami – Evropejci bi resda zmogli tudi to –, torej z morebitno širitvijo eura ne bi odpravili možnosti za preračunavanje ekip v zadnjih kolih prvega dela tekmovanja.
Ermin Šiljak je pretekel celo igrišče, da je protestiral pri sodniku Markusu Merku.