Primorsko zdravstvo za tretjo medicinsko fakulteto
Sodelovanje Vzpostavitev novega študijskega programa je podprlo 17 regionalnih zdravstvenih zavodov, med njimi tudi zasebniki
Pismo o nameri za sodelovanje pri razvoju študijskega programa medicine na Univerzi na Primorskem je včeraj podpisalo 13 zdravstvenih zavodov, skupaj pa je pobudo podprlo 17 primorskih ustanov s tega področja. Korak je sledil majski napovedi premiera Roberta Goloba, da bo vlada finančno podprla ta projekt.
Univerza na Primorskem je priprave za vzpostavitev tretje medicinske fakultete v državi začela že pred štirimi leti. V okviru gradnje nove fakultete za vede o zdravju, ki je uvrščena v načrt razvojnih programov 2024–2027, so pridobili tudi dodaten denar za nabavo specifične laboratorijske opreme, s čimer bodo omogočili izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju medicine. Kot je ob majskem obisku predsednika vlade dejala rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar, so sprejeli odgovornost, da do študijskega leta 2027/28 vpišejo prvo generacijo študentov medicine na primorski univerzi. To pomeni, da morajo vlogo za akreditacijo vložiti do prihodnjega aprila. V načrtu je sto vpisnih mest.
»V sinergiji z zdravstvenimi zavodi bomo lažje izvajali načrtovan študijski program,« je včeraj poudarila rektorica, ki je k sodelovanju med drugim povabila splošni bolnišnici Izola in Nova Gorica, sežansko bolnišnico, Ortopedsko bolnišnico Valdoltra in zasebni zavod Medicor. Univerza in zdravstveni zavodi so se tudi zavezali k medsebojni pomoči pri pridobivanju denarja za izboljšanje infrastrukture in omogočanje razvojnih in raziskovalnih projektov ter izpopolnjevanja kadra.
»Univerzitetna bolnišnica ni pogoj za izvajanje vaj v okviru študija medicine in pri specializaciji zdravnikov. To za posamezna področja opravljamo že zdaj. Cilj pa je, da bi nekoč postali tudi univerzitetna bolnišnica, a je ta dolgoročnejši kot vzpostavitev medicinske fakultete,« je pojasnil Radivoj Nardin, direktor Splošne bolnišnice Izola. Upa, da bi status univerzitetne bolnišnice pridobili že v tem oziroma v prihodnjem desetletju – tudi če zgolj za posamezne oddelke in ne kot bolnišnica v celoti. »Splošna bolnišnica Izola ima odlično medicinsko opremo in strokovnjake, z dodanim raziskovalnim znanjem, ki ga bo lahko prispevala nova medicinska fakulteta, pa bomo to samo še zaokrožili,« je prepričan. Medicinska fakulteta bo po njegovem pomembna razvojna spodbuda za celotno regijo, ki se mora poleg turizma opirati predvsem na znanje.
Podobno meni tudi Metka Zorc, predstavnica izolskega zasebnega zavoda Medicor. »Menim, da prinaša nova fakulteta možnost, da se raven zdravstva v regiji, ki je že zdaj zelo dobro, še dvigne. Brez raziskovalnega dela ni dobre klinične prakse, to so nas učili naši profesorji,« je povedala. Sogovornica verjame, da bo projekt uspel, in je v nasprotju s številnimi njenimi kolegi iz Ljubljane in Maribora ne skrbi za kakovost študijskega programa. »Pomembno je, da nastaja nekaj novega, kar prinaša dodano vrednost za slovenski prostor in družbo, predvsem pa za naše bolnike,« zatrdi.
V sinergiji z zdravstvenimi zavodi bomo lažje izvajali načrtovan študijski program. Klavdija Kutnar