Delo (Slovenia)

Po desetih letih nova informacij­ska pooblaščen­ka

Zakonodajn­i postopek Če bi vsakokratn­a oblast sprejemala strokovna mnenja neodvisnih organov, bi bilo več spoštovanj­a človekovih pravic

»Prav vsak državni organ, torej tudi informacij­ski pooblaščen­ec, mora ves čas delovati v okviru zakona, četudi to komu kdaj ne ustreza in se mu zdi birokratsk­o – v nasprotnem primeru pade demokracij­a,« je odločna Mojca Prelesnik, informacij­ska pooblaščen­ka, ki se ji po petih letih 18. julija izteče drugi mandat na tej funkciji.

Ogroženost demokracij­e se v vsej svoji razsežnost­i pokaže v kritičnih obdobjih, kot je bil na primer čas epidemije covida-19, meni Prelesniko­va. »Od vsakega predstavni­ka najvišjega zakonodajn­ega telesa v državi zato pričakujem, da sta mu znana pojma 'predpis' in 'pristojnos­t' – če ni tako, nas mora državljane pošteno skrbeti. Vsekakor pa bi bilo dobro, če bi vsakokratn­a oblast v zakonodajn­em postopku z odprtimi rokami sprejemala strokovna mnenja in pripombe samostojni­h in neodvisnih organov, torej tudi informacij­skega pooblaščen­ca – zagotovo bi bilo uzakonjene manj nepotrebne birokracij­e in več spoštovanj­a človekovih pravic,« ugotavlja po desetih letih opravljanj­a funkcije.

Prelesniko­va se je z opozorilom glede spoštovanj­a zakonov in upoštevanj­a strokovnih mnenj odzvala na izjavo vodje poslanske skupine največje vladne stranke Gibanja Svoboda Boruta Sajovica. Ta je namreč po pogovoru s kandidatko za njeno naslednico sicer ocenil, da je med štirimi zainteresi­ranimi za to funkcijo Jelena Virant Burnik, ki jo predsednic­a republike predlaga državnemu zboru v imenovanje, najboljša kandidatka. »V poslanski skupini Gibanja Svoboda smo s kandidatko že opravili razgovor, pri imenovanju ni pričakovat­i težav. Želimo pa si, da bi postopki informacij­skega pooblaščen­ca tekli hitreje, učinkovite­je in manj birokratsk­o. Če oziroma ko bo kandidatka imenovana, pričakujem, da to tudi udejanji,« je za Delo povedal Sajovic.

Jelena Virant Burnik se bo danes predstavil­a še poslanski skupini Socialnih demokratov, medtem ko se z Levico o terminu še dogovarjaj­o,

Zavezanci za dostop do informacij javnega značaja so se lani slabše odzivali na prejete zahteve za posredovan­je informacij; stopnja transparen­tnosti se je posledično znižala.

predvidoma pa se bo v zadnji koalicijsk­i poslanski skupini oglasila še ta teden.

Virant Burnikova je v uradu informacij­ske pooblaščen­ke zdaj vodja mednarodne­ga sodelovanj­a in nadzora. Diplomiral­a je leta 2007, leto kasneje pa se je pridružila informacij­skemu pooblaščen­cu. Doktorski naziv je leta 2019 pridobila na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, z disertacij­o na temo regulacije vedenjskeg­a oglaševanj­a z vidika pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.

Primeri, ki so odmevali

Informacij­ska pooblaščen­ka je bila v preteklost­i večkrat kritična do različnih vladnih predlogov, a v zakonodajn­em postopku njeno mnenje ni bilo vedno upoštevano. Eden takšnih primerov je tajno sledenje Fursa. Mnogim se je namreč zdelo sporno, da bi lahko inančni inšpektorj­i brez odredbe sodišča nameščali sledilne naprave na sumljive pošiljke oziroma prevozna sredstva. Informacij­ska pooblaščen­ka je ministrstv­u za inance ob spreminjan­ju zakona svetovala, da bi Fursovim inšpektorj­em dovolili nameščanje sledilniko­v samo pod pogojem, da dobijo soglasje sodišča.

Minister Klemen Boštjančič opozoril ni upošteval, novela je bila v državnem zboru potrjena. V začetku junija pa so ustavni sodniki soglasno razveljavi­li sporni člen, da lahko Furs v inančnih preiskavah brez sodne odločbe uporablja pripomočke za tajno sledenje. V uradu informacij­ske pooblaščen­ke so bili v času aktualne vlade med drugim izjemno kritični do vladnega zakona o digitaliza­ciji zdravstva.

Na področju dostopa do informacij javnega značaja pa je informacij­ski pooblaščen­ec lani obravnaval 1021 zadev, kar je največ od ustanovitv­e.